Kaj pomeni biti vzreditelj? Ta naziv pri nas obravnavamo zelo resno. Naši začetki segajo zelo daleč v preteklost. Kar nekaj let smo planirali, predno smo registrirali psarno pri FCI. In ta pravila so še danes temelj naše vzreje. Vzreja se ne začne in konča samo z leglom oziroma z mladički. Vzreja je del našega vsakdana. Od skrbi za naše pse, sprehodi, treningi, socializacija, do razstav in vzreje. Da o odrekanju sploh ne govorimo. Postavljanje psov na prvo mesto pred vsemi drugimi potrebami je nekaj normalnega za nas. Prostih dnevov skoraj nimamo, ko pa si vzamemo dopust, pa nas vedno spremljajo nekateri naši psi. Oni so prva skrb ko se zjutraj zbudimo, in zadnja pred spanjem. Ker naša psarna raste iz leta v leto, to za nas pomeni tudi še več dela in manj prostega časa, še več finančnih vložkov in investiciij, še več treningov in še več razstav.

Velikokrat slišimo od prijateljev ali znancev: ''To se pa da veliko zaslužit'' . In če zadevo pogledaš tako posplošeno, potem res drži, da je vzreja dobičkonosna. Ampak to velja za ''dvoriščno vzrejo''. Kaj je to se sprašujete? To so tako imenovani samoklicani vzreditelji, ki imajo v lasti psico, mogoče tudi samca, in 1x letno naredijo leglo. Tukaj pa se njihovo vzrejno delo začne in zaključi. Pri nas pa je zgodba daleč od tega. Finačni vložki, ki jih usmerimo v naše pse in vse povezano z njimi, so veliko večji, kot pa prihodki. Če ne bi imeli rednih služb, to zagotovo ne bi bilo možno. Stalne investicije v njihovo okolje in prostor, da imajo najboljše pogoje, so vsakoletne. Potovanja in razstave, prijave, handling, to vse stane veliko. Računi zdravstvenih testov, veterinarski stroški, so enormni. Vložki v legla in mamico vsakoleto naraščajo, saj vsako leto želimo ponuditi mladičkom še več. Da o kvalitetni prehrani sploh ne govoroimo. Ampak to je cena, katero smo pripravljeni plačati za to, da našim psom, tako odraslim kot tudi mladičem, nudimo najboljše. Na koncu je vse vredno.