Ko smo prebirali članek Lee Leskošek, inštruktorice in ustanoviteljice pasje šole Lepo vzgojen pes, si nismo mogli pomagati in se povezati z avtorico, saj imamo isti pogled na vzgojo, samo da ona zna z besedami :).
Objavljamo nasvete, ki bodo zagotovo pomagali marsikateremu novopečenemu lastniku psa:
Skoraj ni boljšega občutka kot v trenutku, ko domov pripeljemo novega kužka. Smo polni ljubezni, razneženi in v nekem skorajda blaženem stanju. V prvih dneh ali tednih bo mladiček delal vse mogoče vragolije, ki se nam bodo zdele smešne in nadvse zabavne.
Ampak pomisli, kako bo to vedenje videti, ko bo ta mladiček dosegel svojo polno težo in velikost. Bo še smešno? Misliš, da bo preprosto spremeniti vedenje, ki ga je kot mladiček poznal in ga dodobra zvadil skozi dobo odraščanja?
Najpogostejše napake, ki jih lastniki psov naredijo pri svojemu mladičku, že v samem začetku skupnega življenja:
01
Mislimo, da bo pes vedenje prerastel
Pes ne gre skozi fazo grizenja čevljev, ampak aktivno spoznava, kaj mu prinaša lagodje in kaj nelagodje. Če se mladiček nauči, da mu skakanje po nas prinese zadovoljstvo oziroma pozornost, bo to vztrajno počel tudi celo odraslo življenje.
Če se kot mladiček, poln energije, nauči, da mu kopanje lukenj prinese zadovoljstvo, bo to počel tudi kot odrasel pes. Enako je z lajanjem na poštarja in preganjanjem sosedovega mačka. Če tvoj kuža torej vedno najde nekaj, kar bi žvečil, pospravi čevlje, nogavice in ostale stvari, ki so mu zanimive, in jih zamenjaj z njegovo igračko oziroma s kakšno stvarjo, ki je primerna za grizenje. Če tvojega kužka zanima vse, kar se premika, to usmeri v igro in možnost učenja samokontrole.
02
Ne postavimo pravil in omejitev ter mladičku damo že na začetku preveč svobode
Postavljanje omejitev spada v vzgojo in z vzgojo je potrebno začeti s prvim dnem, ko mladiček pride v naš dom.
Najbolj pomembna stvar, ki jo pes potrebuje, so jasna pravila, pričakovanja in doslednost. Če v hiši oziroma stanovanju živi več oseb, moramo vsi ravnati enako in od psa pričakovati in zahtevati eno in isto. Mit, da pes uboga le enega človeka, je popolnoma zgrešen. Pes bo upošteval vsakega, ki mu bo dal jasno vedeti, kaj od njega pričakuje, in bo pri tem dosleden
in pravičen.
Če se en član družine odloči, da je pes lahko na kavču, drugi pa je absolutno proti, bo to psa zelo zmedlo in v odnos prineslo konflikt in negotovost. Zato je najbolje, da se pravila in omejitve določi, preden psa pripeljete domov. Za lažje učenje teh omejitev se vsekakor priporoča uporaba hišnega boksa in prostora, kjer pes ne bo izpostavljen raznim »nevarnostim«, kot so strupene rastline, električni kabli, čevlje in ostale za psa neužitne stvari.
Med meje in omejitve spada tudi učenje, kaj pomeni JA in kaj pomeni NE. Če psu celo življenje govoriš samo JA, ne bo nikoli vedel, česa ne sme, zato je pomembno, da ga naučiš, da besedica NE pomeni, da nečesa ne želiš oziroma da nečesa ne sme. To ti lahko pride zelo prav v ključnih situacijah, ko bi kuža lahko naredil kaj, kar bi mu ogrozilo življenje.
Sem pa prav tako spada hoja na povodcu. Večina novih lastnikov temu na začetku ne posveča pretirane pozornosti, kar je ena večjih napak. Mladička je dokaj preprosto naučiti, da se odzove na minimalni pritisk na vrvico in da to pomeni, da se mora ustaviti in upočasniti. Ko pa se vedenje že zasidra v pasje možgane, ga je tega težje odvaditi. Zato se lepe hoje na povodcu lotite takoj, ko mladiček pride k vam. Lepo hojo nagrajujte in vlečenja ne potrjujte – ko pes vleče, skače in izsiljuje, preprosto mirno stojte in počakajte, da se umiri. Mirno stanje lahko nagradite s hrano in s tem, da se ponovno premaknete naprej.
Novopečenim “pasjim staršem” Lea in tudi mi vedno pravimo, da je veliko lažje, če psu, pa naj bo mladič ali že odrasel, na začetku omejimo prostor in naj si privilegije prostega sprehajanja po stanovanju, spanja na kavču in v postelji zasluži sam.
Ko nas pes upošteva in odnos temelji na zaupanju in spoštovanju (se pravi, da se ne zaganja v druge pse,ljudi, nas ne ignorira , ko ga pokličemo, nas upošteva, mi pa njemu nudimo vse, kar je za zadovoljitev in srečnega psa potrebno), mu damo vse privilegije, vključno s spanjem na kavču in/ali postelji. Veliko težje pa je omejiti prostor psu, ki je že vajen določenega načina življenja.
Naj bo spanje na postelji ali kavču privilegij, ki si ga pes zasluži z lepim vedenjem.
03
Psa pozabimo navaditi na različne prijeme in dotike različnih delov telesa
Mladička, ki še nima negativnih izkušenj z dotikanjem različnih delov telesa, lahko na zelo prijeten način naučimo, kaj določen del telesa pomeni tako, da se dela dotaknemo, ga poimenujemo in psa nagradimo.
Na ta način psa počasi navadimo, da s tem delom lahko manupuliramo in je psu to prijetno ter se mu izplača, saj ga na koncu vedno čaka nagrada, na primer dotikanje tačk zaradi navajanja na striženje krempljev, dotikanje ušes zunaj in znotraj z namenom čiščenja ušesnega masla ali odstranjevanja tujkov, česanje dlake in umivanje zob.
Lea vse svoje pse nauči, da se dovolijo poležati na hrbet in se v tem položaju sprostijo (s tem si olajšam striženje krempljev, pregledovanje tačk, odstranjevanje šivov na spodnjem delu ali rentgen, če je potreben).
04
Premalo ali preveč socializacije
Za mladičke obstaja pravilo, ki se glasi “100 stvari v 100 dneh” (pa naj bo to občutek, vonj, zvok, oseba, pes itd.). Morda se sliši veliko, v resnici pa je to ena nova stvar na dan.
V hektičnem svetu, v katerem živimo, je to sicer skoraj nemogoče, vseeno pa se je potrebno potruditi, da psa ne izpostavljamo preveč, še posebej v prvem tednu, ko je pri nas, saj nam še niti ne zaupa, ker nas še ne pozna.
Ko mladička dobimo, si ga seveda želimo pokazati vsem svojim bližnjim, ampak za mladička je v prvih dneh taka količina novih ljudi popolnoma preveč. Prav tako je zmotno mišljenje, da moramo mladička takoj peljati v mesto in ob zelo prometno cesto. Za vse to bo še čas.
Najprej zgradi odnos z mladičkom, naj ti začne zaupati, potem pa ga postopoma spoznavaj s svetom. Če pa ga na vsak način želiš pokazati celemu svetu, pa sta tu Facebook in Instagram :-).
Srečujem pa se tudi z drugim ekstremom, ko lastniki mladička sploh ne socializirajo. Če živiš nekje na samem, si moraš vsak dan vzeti čas za to, da kužka navadiš na razne stvari, ki mu jih tvoje domače okolje ne nudi.
Tovornjak ali smetar, otroški voziček, rolerji, kolesarji in podobno – stvari, ki so nam vsakdanje, so psu lahko grozne, saj se z njimi sreča prvič.
Ko govorimo o socializaciji, je nujno poudariti, da socializacija ne pomeni, da more pes priti v neposreden stik z novo stvarjo, osebo ali psom. Najbolje je, da ga naučimo, da stvar vidi, na daleč uporabi nos in šele, ko je umirjen, gre stvar, človeka ali psa (z dovoljenjem) tudi spoznati.
Pri spoznavanju z novimi psi je potrebna še posebna previdnost. Svojega mladička spoznavaj samo s poznanimi psi, glej tudi energetsko raven in velikost psa, saj velik pes lahko v igri mladička poškoduje.
Najboljša za mladičke je vodena socializacija med vrstniki in psi, ki se znajo vesti ob mladičkih, da dobi največ dobrih izkušenj.
05
Preveč fizične aktivnosti in premalo mentalne stimulacije
Nemalokrat se srečam z lastniki, ki mi povedo, da s svojim trimesečnim mladičkom že dva- do trikrat dnevno hodijo po eno uro, pa še igrajo se in norijo doma, pa je pes še vedno poln energije, po možnosti se jim obeša za hlače, jih grize za roke, laja, cvili in počne same traparije, kot bi ga nekaj obsedlo.
To je absolutno preveč fizične aktivnosti
S tem mladička tudi naučimo, da mu bo z nami vedno zabavno. V ta namen lahko hrano uporabiš za to, da ga učiš različnih stvari. Hrana je tudi super motivacija za premagovanje strahu, saj gre mladiček tudi skozi takšno obdobje.
Mladičkom lahko zgradite mini poligon z različnimi ovirami, kot so papirnate vrečke, majava tla in gajbice, na katere morajo plezati. Na tla položte stojalo za obešanje perila, da se naučijo dvigovati nogice in se ne ustrašijo niti, če se žička spodaj premika, bazenček z žogicami in podobno. Ko so tega že vajeni, jim ob delu predvajamo različne zvoke, kot je pasji lajež, petarde, ognjemet, koncerti ipd.
Za dodatne ideje si lahko pomagaš z igricami za možgančke, ki jih najdeš v pasji trgovini.
Z mladičkom je potrebno delati večkrat na dan kratke in aktivne treninge, ki zaposlijo njegove možgančke, se pravi ga mentalno stimulirajo, gradijo koordinacjo telesa, gradijo odnos med nami in psom ter gradijo pozornost psa na nas
06
Brskanje z roko po pasji posodi
Razširjeno je prepričanje, da če brskaš psu po posodi, medtem ko je, ne bo nikoli težav z renčanjem in čuvanjem hrane. In tolikokrat, kot sem to slišala, tolikokrat sem tudi srečala lastnika psa, ki je počel prav to in se mu je dogajalo, da ga pes ni spustil blizu, ko je bila v igri hrana.
Spomni se pregovora: “Še pes ima rad pri jedi mir!”. Torej: če ga hraniš iz posode, ga pusti, da lepo poje, ne da mu kdo ob tem šari po hrani. Če pa želiš zagotoviti, da ne bo razvil želje po čuvanju hrane, mu med jedjo lahko vržeš v posodo kakšen priboljšek.
V večini primerov samo čuvanje hrane ni edina težava, s katero se lastniki spopadajo, ampak je le rezultat naše nedoslednosti pri zgoraj omenjenih omejitvah.
07
Previsoka pričakovanja
Velikokrat se lastniki sprašujejo, zakaj njihov trimesečni mladiček še vedno lula v hiši.
Kaj pa lahko pričakujemo?
Mi se držimo naslednjih pravil in imam ob tem nič ali zelo malo »nesreč«:
• mladička peljemo na potrebo vsakič, ko se zbudi, in po vsaki igri oziroma aktivnosti
• za mladička imam boks, v katerem je, kadar nimam časa zanj oziroma ko mora počivati, vsakič, ko ga vzamem iz boksa, ga peljem na potrebo
• v prvem tednu si ponoči nastavim budilko na 4-5 ur, da mladička peljem vmes na potrebo, nekateri pa zdržijo že celo noč
• zvečer mu ne dajem prevelike količine vode in hrane
• vsakič, preden ga dam v boks, ga peljem ven, da opravi potrebo.
Za konec
Ne delajo vsi lastniki istih napak oziroma vseh naštetih napak.
So pa to najbolj tipične napake, ki nam lahko otežijo sobivanje z našim kužkom, ko bo prišel v obdobje odraščanja. Odpravljanje oziroma zavedanje teh napak so majhni koraki, ki nam prinesejo velike rezultate.
Razmisli o vseh opisanih napakah, da vidiš, kje popuščaš in kje ti gre vzgoja že dobro. Kužka ima človek lahko rad kot lastnega otroka, a kuža ima drugačne potrebe kot človek. Če želiš z njim bivati v sožitju, se moraš tega zavedati.
Za lepo vzgojenega psa pa ni dovolj, da poznaš le najpogostejše napake, ki se jim je treba izogniti. Pomembno je tudi, da se naučiš, kako s psom komunicirati, kako ga usmerjati, mu pri določenih stvareh pomagati ipd.
Zato so na trgu na voljo raznovrstne pasje šole, treningi in šolanja, pri katerih se veliko naučijo psi, še več pa lastniki.
